Nedavna študija, objavljena v znanstveni reviji Nature, ponuja vpogled v prehranske navade neandertalcev prav tako pa razkriva, da so naši predniki že pred več kot 40.000 leti za lajšanje težav uporabljali »aspirin«.

Kako pa je raziskovalcem uspelo priti do teh presenetljivih odkritij? Odgovor leži med zobmi. Mikroorganizmi iz ust ter patogene bakterije iz dihalnega in prebavnega trakta se »ujamejo« v zobni plak in na ta način ohranijo DNK za tisoče let. Raziskovalna ekipa je analizirala in primerjala vzorce zobnega plaka štirih neandertalcev iz dveh lokacij – jame v kraju Spy (Belgija) in v El Sidrónu (Španija).

Ugotovili so, da so naši predniki iz Belgije bili bolj mesojede sorte, medtem ko so španski uživali več zelenjave, kar kaže na razliko v življenjskih stilih. Najbolj presenetljivo odkritje pa je bilo, da so že jamski ljudje za lajšanje zdravstvenih težav uporabljali »aspirin«. Vzorec iz El Sidróna je namreč razkril, da so enega od neandertalcev pestile zobozdravstvene težave. Na čeljusti je bila vidna posledica zobnega abscesa, poleg tega pa je plak razkril, da je imel tudi črevesnega zajedavca, ki povzroča akutno drisko. Da bi si olajšal težave, je užival topol, ki vsebuje salicilno kislino (ki je aktivna sestavina aspirina) in glive, ki vsebujejo penicilin.

Raziskava pa ni pomembna le zato, ker razkriva, kaj so naši predniki jedli, ampak tudi zato, ker rezultati kažejo, da se način prehranjevanja odraža v strukturi ustne mikrobiote (nanjo je vplivalo predvsem dejstvo, da se je skozi tisočletja povečala količina mesa, ki ga zaužijemo). Španski neandertalci so po sestavi ustne mikrobiote namreč bližje šimpanzom in našim prednikom »nabiralcem« iz Afrike, belgijski pa lovcem, s tem pa tudi zgodnjim kmetovalcem in modernemu človeku. Tako je hrana, ki jo danes uživamo bistveno spremenila razmerje mikrobiotičnih kolonij v ustih, kar močno vpliva na naše zdravje in dobrobit.

Vir: sciencedaily.com