Vnetje obzobnih tkiv ali parodontoza, kot so včasih imenovali to bolezen, velja za najbolj razširjeno kronično bolezen. Kljub temu, da se začne z na videz nedolžnim vnetjem dlesni, se lahko konča z izpadom enega ali več zob. Ni pa edini vzrok izgube zoba. Ti namreč lahko izpadejo tudi zaradi drugih vzrokov – obolelega zoba, ki ga ni več moč popraviti in ga je treba izruti, ali katerih drugih bolj ali manj nesrečnih situacij v življenju. Ne glede na razlog, zaradi katerega je izpadel zob, pa je manjkajočega priporočljivo nadomestiti z zobnim mostom ali zobnim vsadkom.

Vpliv manjkajočega zoba

Veliko ljudi meni, da nadomestnega zoba ne potrebuje, če ni v vidnem polju, saj so prepričani, da preostali zobje lahko opravljajo funkcijo žvečenja. Čeprav je primarna naloga zob grizenje in žvečenje, sodelujejo tudi pri govoru. Tako lahko rečemo, da več zob v ustih manjka, bolj je okrnjena funkcija žvečenja, govora, ne nazadnje pa je manj privlačen tudi videz oziroma nasmeh. Odsotnost enega ali več zob ima namreč širše posledice. Vpliva na čeljustno kost, posredno pa tudi na delovanje, zdravje in podobo obraza. Da bi ohranila svojo obliko in gostoto, čeljustna kost potrebuje nenehne dražljaje, ki jih dobi po zobu. Ko zob izpade, dražljajev ni več, zato telo ne obnavlja in vzdržuje nečesa, česar po njegovem ni treba vzdrževati. Tako se na mestu, kjer manjka zob, sčasoma zgodi izguba čeljustne kosti. S tem oslabita tudi zmožnost govora in žvečenja. Rekli bi lahko, da več kosti izgubimo, več funkcionalnosti izgubimo. Propad čeljustne kosti pa je sčasoma opaziti tudi na zunaj, saj se spremeni oblika obraza.

Zobni most

Zobni most je eden od načinov za nadomeščanje enega ali več izgubljenih zob. Gre za klasičen način, ki ga zna narediti vsak zobozdravnik, v primerjavi z zobnim vsadkom pa sta njegovi prednosti cena in čas posega. Tudi pri protetičnih nadomestkih je zelo pomembna temeljita ustna higiena, zato mora biti zobni most narejen tako, da omogoča kakovostno čiščenje pod njim in ob zobeh, ki sta nosilca mosta. Zobozdravnikova naloga je tudi, da pacienta natančno pouči o pripomočkih za vzdrževanje higiene na tem mestu in pravilnem načinu njihove uporabe. V nasprotnem primeru sta zoba, ki most nosita, izpostavljena velikemu tveganju za nastanek zobne gnilobe, težavam z zobnim kanalom in vnetjem obzobnih tkiv.

Zobni vsadek

Zobni vsadek je pravzaprav vijak, ki se namesti v čeljustno kost in predstavlja korenino »novega« zoba. Na vijak se nato pritrdi vezni člen, na katerega se namesti zobna krona oziroma vidni del zoba. Prednost zobnih vsadkov je, da zmanjšajo obremenitev ostalih zob, saj zagotavljajo dobro podporo pri žvečenju in preprečujejo obračanje ostalih zob, uporabijo pa se lahko tudi kot nosilci za več zob ali kot stabilizatorji proteze. Poleg vsega tega zobni vsadki ohranjajo čeljustno kost, saj ta še naprej dobiva dražljaje – le da v tem primeru preko zobnega vsadka. Tako čeljustna kost ohranja svojo širino, višino in gostoto, in s tem tudi obliko našega obraza. Seveda se je treba zavedati, da je tudi pri zobnih vsadkih obvezna visoka raven ustne higiene.

Nega protetičnih nadomestkov

Za zagotavljanje visoke stopnje kakovosti ustne higiene, je priporočljivo uporabiti čim bolj kvalitetne pripomočke, potrebno pa se je tudi zavedati, da samo zobna ščetka ne bo več zadostovala. Za učinkovito nego ustne votline, v kateri se nahajajo eni ali drugi protetični nadomestki so priporočljivi naslednji pripomočki:

• električna zobna ščetka Sonicare, ki s svojim patentiranim dinamičnim fluidnim delovanjem učinkovito poseže tudi v zobne obloge na mestih, ki jih ščetine običajne zobne ščetke ne morejo doseči,
• posebne ščetke za čiščenje okrog implantatov, ki so podobne medzobnim ščetkam,
• supernitke Thornton za čiščenje okrog implantatov.

Sicer pa se je o izboru pripomočkov za ohranjanje dobre ustne higiene in o njihovi pravilni uporabi treba nujno podučiti pri terapevtu ali njegovem ustnem higieniku. Le tako bomo ohranjali dobro ustno zdravje, zobni vsadki pa bodo imeli dolgo življenjsko dobo. Nujni so tudi redni kontrolni pregledi v časovnih presledkih, kot jih določi terapevt, da lahko spremlja ustno zdravje oziroma takoj ukrepa ob morebitnih spremembah.