V članku Zdrave dlesni – temelj splošnega zdravja smo pojasnili, kakšne posledice ima lahko nezdravljeno vnetje dlesni. Navedli smo tudi številne bolezni, povezane z vnetjem v ustih, ki je del poteka parodontalne bolezni. Tokrat se nekoliko podrobneje posvetimo povezavi med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi.

Na razvoj parodontalne bolezni ne vpliva le dedna zasnova

Danes jih mnogo misli, da je dedna zasnova ključni dejavnik razvoja in napredovanja parodontalne bolezni in da posameznik glede tega ne more narediti ničesar. V resnici sta hitrost in oblika napredovanja vnetja obzobnih tkiv odvisni od več dejavnikov, na primer od stopnje ustne higiene, splošnega stanja organizma, dejavnikov tveganja (npr. stres, kajenje, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, bolezni skeletnega sistema) in dednih dejavnikov. Poudariti je treba, da je vpliv obojesmeren, torej tudi parodontalna bolezen vpliva na sistemske bolezni, predvsem na sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni. Dokazano je še, da kronično vnetje obzobnih tkiv za dvakrat poveča verjetnost za nastanek srčno-žilnih zapletov.

Povezava med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi

Eden od ključnih dejavnikov tveganja je parodontalna rana, ki nastane med razvojem parodontalne bolezni. Večja ko je prizadetost parodontalnih tkiv, večja je parodontalna rana in več bakterij zaide v krvni obtok med hranjenjem, ščetkanjem zob in ob drugem mehanskem draženju mehkih obzobnih tkiv. Pri posamezniku, ki ima napredovalo parodontalno bolezen, je parodontalna rana lahko velika kot dlan odraslega človeka.

Če bi bila taka odprta rana kje drugje na našem telesu, je zagotovo ne bi prezrli, ampak takoj poiskali zdravniško pomoč. Ker pa je to v naših ustih, se zanjo velikokrat niti ne zmenimo, saj krvavenje iz dlesni jemljemo kot nekaj običajnega. V resnici takšna rana predstavlja vrata, skozi katera toksini vstopijo v naše telo in povzročajo poškodbe tudi v oddaljenih organih. Kot piše R. Schara v članku Parodontalna bolezen in srčno-žilne bolezni, s prodiranjem v aterosklerotične lehe na srčnih arterijah povzročajo vnetje in tako rahljajo čvrstost vezivnega pokrova lehe. Ob raztrganju pokrova začnejo nastajati krvni strdki. Če kateri zamaši koronarno arterijo, lahko pride do srčnega infarkta.

Priporočila za vzdrževanje ustne higiene

♥ Kakovostno ščetkanje zob dvakrat dnevno s karseda mehko zobno ščetko in pri tem upoštevanje pravilne tehnike umivanja zob: ščetko prislonite k dlesni, tako da bo polovica ščetin pokrivala dlesen, polovica pa zobe. Ščetine usmerite v zgornjo dlesen. Čistite z majhnimi krožnimi gibi brez pritiskanja.

♥ Ker z zobno ščetko lahko očistite le 70 odstotkov površine zob in dlesni, je vsak dan priporočljivo uporabiti še medzobno ščetko.

♥ Redni pregledi pri zobozdravniku ali ustnem higieniku – priporočamo vsaj dva na leto.

♥ Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog.

Vir: U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000. R. Schara: Parodontalna bolezen in srčno-žilne bolezni. Revija Za srce, 2012.