Ščetkanje zob je v celoti lahko učinkovito le z neobrabljeno mehko zobno ščetko, zato jo je priporočljivo zamenjati vsake tri mesece ali celo prej, če ščetine izgubijo svojo prvotno obliko. To se pogosto zgodi zaradi premočnega pritiskanja med ščetkanjem. Poleg tega obstajajo še druge okoliščine, ko je dobro poseči po novi zobni ščetki. To je po prestanih boleznih, kot so angina ter prehladna in druga virozna obolenja.

Kljub temu, da mnogi strokovnjaki trdijo, da se po preboleli angini ali virozi z istim virusom ali bakterijo stežka ponovno okužimo, saj naše telo proizvede protitelesa, je ščetko dobro zamenjati. Tako preprečimo, da bi se okužili drugi družinski člani. Kot omenja študija v reviji BMC Oral Health lahko nekateri mikroorganizmi na zobnih ščetkah preživijo do sedem dni in se ob uporabi zobne ščetke prenesejo v ustno votlino lastnika ščetke ali z dotikom na ščetke drugih družinskih članov.

Glave zobnih ščetk so idealno gojišče za bakterije – tudi če nismo bolni, ampak zobno ščetko le neprimerno hranimo, se je dotikamo z umazanimi rokami, še vlažno poklopimo s pokrovčkom ali jo spravljamo v škatlice za hrambo. V že omenjeni študiji so na zobnih ščetkah otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, odkrili 14 različnih mikrobioloških povzročiteljev, od katerih so se najpogosteje razmnoževale prav bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, pljučne bolezni in razjede na ustni sluznici. To pomeni, da je ob skrbi za ustrezno ustno higieno potrebna tudi skrb za zobno ščetko.

Zato še nekaj splošnih nasvetov:

• • zobno ščetko po uporabi zmeraj splaknimo pod curkom vode in posušimo na zraku,
• • poskrbimo, da se ne dotika ščetk drugih družinskih članov,
• • če se da, se glave ščetke ne dotikamo ali pa pred tem poskrbimo za čiste roke,
• • včasih je za čiščenje zobne ščetke dobrodošla tudi uporaba dezinfekcijskih sredstev, na primer raztopine s klorheksidinom.