Suha usta so pojav, s katerim se občasno srečamo vsi. Lahko so spremljevalec viroz, zvišane telesne temperature, treme, trenutkov, ko je treba veliko govoriti ali posledica uživanja določene, predvsem slane hrane. Občasen občutek suhih ust ni nevaren, če pa se začne pogosto ponavljati ali se za stalno naseli v naš vsakdan, takrat je dobro razmisliti o vzrokih njegovega nastanka. Suha usta ali kserostomija so posledica premajhnega ali celo prekinjenega izločanja sline. O njih običajno ne govorimo kot o bolezni, gre pa lahko za simptom različnih zdravstvenih stanj. Za suhimi usti pogosto tožijo starejši ljudje, vendar razlog ni starost, ampak predvsem jemanje različnih zdravil.

Slina ima pomembno vlogo

Vloga sline v ustih je neprecenljiva, saj njeno ustrezno izločanje:

• vlaži tkiva v ustih,
• čisti ustno votlino,
• med žvečenjem hrane začne prebavni proces.

Slina tudi:

• deluje protimikrobno,
• mehansko čisti,
• nadzira vrednost pH v ustih,
• odstranjuje koščke hrane iz različnih kotičkov v ustih,
• oskrbuje zobe z minerali.

Če je izločanje sline zmanjšano ali se preneha, se pojavijo težave s prehranjevanjem, požiranjem, govorjenjem, suha usta pa lahko vplivajo tudi na spalne navade. Posledice suhih ust, ki trajajo dalj časa, so lahko številne, mednje pa sodijo: parodontalna bolezen, zobna gniloba, izguba zob, poškodbe sluznice, trajen slab zadah, nezmožnost pravilnega okušanja hrane, pekoč občutek v ustih in vnetje v zgornjem prebavno-črevesnem traktu.

Zakaj usta postanejo suha

Usta so lahko suha začasno ali dolgotrajno. Začasno suha usta lahko povzročijo na primer občutek tesnobe, stres, depresija, pomanjkanje vitaminov, dihanje skozi usta, zvišan krvni tlak, hormonske spremembe, kajenje. Dejavniki, ki so vzrok za dolgotrajno suha usta, so radioterapija, operacije glave in vratu, sladkorna bolezen, Sjögrenov sindrom, revmatski artritis ali redno uživanje različnih zdravil (npr. antidepresivov, antihistaminikov, protivnetnih sredstev, antiparkinsonikov).

Prva pomoč

Pitje vode s pogostimi kratkimi požirki lahko trenutno olajša tegobe, ki jih prinesejo suha usta, zdravniki in zobozdravniki pa pogosto priporočajo tudi žvečenje žvečilnih gumijev brez sladkorja. S tem poskušamo spodbuditi pretok sline, tako da si usta pomagajo z lastnimi obrambnimi mehanizmi. Odsvetujejo pa se uporaba ustnih vod z alkoholom in zobnih past, ki vsebujejo natrijev lavrilsulfat (SLS – Sodium Lauryl Sulphate) ter pitje kave, alkohola in gaziranih pijač.

Druga pomoč

Pri dolgotrajnejših težavah s suhimi usti prva pomoč ne bo zadostovala. Pitje vode namreč ne more zagotoviti občutka trajne vlažnosti, niti ne more nadomestiti naravne sline in njene vloge pri vzdrževanju ustnega zdravja, udobja in svežine. Zato si v takih primerih pomagamo z izdelki, ki imajo posebne aktivne sestavine, namenjene negi suhih ust, vzdrževanju njihove vlažnosti in spodbujanju nastajanja sline.


Ne smemo pa pozabiti na vsakodnevno temeljito ustno higieno, saj se v suhih ustih zobna gniloba in vnetje obzobnih tkiv razvijeta še prej kot sicer. Priporočljiva je uporaba nežne zobne paste z vlažilnimi učinkovinami in brez SLS-a ter ustne vode brez alkohola. Za dolgotrajno vlaženje ponoči pa tudi čez dan uporabimo vlažilne gele s posebnimi učinkovinami, ki se počasi sproščajo in zagotavljajo dolgotrajno vlaženje suhih ust. Taki geli hkrati zavirajo nastajanje zobnih oblog. Suha usta niso del staranja, zato je za to težavo potrebno poiskati pravi vzrok, kar bosta najenostavneje ugotovila zdravnik ali zobozdravnik.