Strokovni naziv za ustni zadah je halitoza ali foetor ex ore in je za posameznika lahko velik problem. Izvor zadaha je iz ust ali kot posledica bolezni oz. motenj v dihalih in prebavilih, obstajajo pa tudi sistemske bolezni, pri katerih je ena od posledic slab zadah iz ust.

Akutna in kronična halitoza

Lokalne halitoze lahko razdelimo na akutne in kronične. Pri akutnih gre za posledico uživanja hrane močnega vonja, kot so čebula, česen, različni siri, ali pijače, kot so žgane pijače, kava ipd. Zadah se pojavi takoj in traja, dokler si ne umijemo zob in izperemo ustne votline. Kronična halitoza nastaja počasi in je dolgotrajna. O njej govorimo, kadar po umivanju zob ne mine in jo imamo vsak dan. Najpogostejši vzrok za kronični zadah so:

• pokvarjeni zobje,
• razgaljene zobne korenine,
• slaba ustna higiena,
• neprimerni protetični nadomestki ali njihovo slabo vzdrževanje,
• kronično vnete dlesni zaradi nakopičenega zobnega kamna ali drugih vzrokov.

K opisanim lokalnim halitozam spadajo tudi povzročitelji, ki niso v ustni votlini. To so lahko:

• razna vnetja mandljev,
• kronične angine,
• vnetje žrela,
• obnosnih sinusov,
• zožitev požiralnika,
• kronični bronhitis,
• gnojna pljučnica,
• pljučni rak.

Ta stanja je treba poleg redne ustne higiene tudi splošno zdraviti.

Kako odpraviti ustni zadah

Pri odpravljanju ustnega zadaha se poleg rednega ščetkanja zob priporoča čiščenje jezika s strganjem. Za izvajanje tega so poleg zobnih ščetk v prodaji različna strgala, na primer plastična, strgala s posebno blazinico iz mikrovlaken ali impregnirana z antiseptikom. Ta sodobna strgala s svojo upogljivostjo omogočajo temeljito čiščenje jezika.

Za trajno odpravljanje lokalne halitoze se mora zdraviti tudi zobovje oziroma vnetje dlesni. Dobro je sproti izpirati usta z 1-odstotno raztopino vodikovega peroksida ali z žajbljevim čajem, primerna pa je tudi uporaba ustnih vodic. Ob tem je treba vedeti, da nekatere ustne vodice za izpiranje ne odpravijo pravega vzroka, ampak samo zakrijejo slab zadah. Zato je priporočljivo izbrati take, ki bodo učinkovito podprle mehansko čiščenje in delovale protibakterijsko. Zaradi tega je najbolje, da ustna voda ne vsebuje alkohola, saj ta izsušuje ustno sluznico, odsotnost zadostne količine sline za nevtraliziranje kislin pa lahko neželenim bakterijam omogoči razmnoževanje in okrepi slab zadah.

Za težavo ustnega zadaha se lahko skrivajo hujše bolezni, tako imenovane sistemske bolezni. Zadah po acetonu je značilen pri neurejeni sladkorni bolezni, pri zastrupitvi s svincem zadah po kovini, zadah po urinu pa pri kroničnih urogenitalnih boleznih.