Povezava med ustnim in splošnim zdravjem na prvi pogled morda ni očitna, vendar številne raziskave potrjujejo, da je resnična. Vnetje obzobnih tkiv – parodontalna bolezen – kot najbolj razširjena kronična bolezen (eno od njenih oblik ima celo 95 od 100 Slovencev) negativno vpliva na nekatere sistemske bolezni in predstavlja večje tveganje za hujše zdravstvene zaplete.

Prvi znak vnetja je krvavitev

Glavni povzročitelji parodontalne bolezni so mikroorganizmi, ki so pravzaprav ves čas v ustih. Kopičijo se na zobeh in dlesni ter lahko povzročijo vnetje dlesni, če vanje vsak dan znova ne posežemo z zobno ščetko in medzobnimi ščetkami. S kopičenjem bakterij na zobeh nastajajo mehke zobne obloge ali zobni plak, v katerem so ugodne razmere za njihovo razmnoževanje.

Bakterije s svojimi izločki lahko poškodujejo mehka in trda tkiva. Poleg tega se ob vnetnem procesu aktivira človekov imunski sistem, ki sicer poskuša omejiti vnetje, vendar pa z vnetnimi mediatorji, ki se sproščajo ob tem, povzroči propad lastnih tkiv.

Kot prvi znak vnetja dlesni se pojavi krvavitev, kar pomeni, da obzobna tkiva niso več zdrava. Poleg tega dlesen nabrekne, spremeni se ji barva – s svetlo rožnate na rdečo. Gre za simptom bolezenskega procesa, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Potrebno je rednejše in učinkovitejše čiščenje zob in medzobnih prostorov. Dobra novica je, da kadar je vnet samo vrhnji sloj dlesni, se bolezen lahko zaustavi in obzobna tkiva se lahko popolnoma pozdravijo. Če ne, bolezen napreduje s številnimi negativnimi posledicami, na primer s propadom obzobnih tkiv, pozneje lahko tudi z izpadom povsem zdravih zob in večjim tveganjem za zaplete pri sistemskih boleznih.

Nezdravljeno vnetje ima lahko resne posledice

Nezdravljeno vnetje vrhnjih slojev dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva, nastanejo tako imenovani obzobni žepi, ki so prav tako gojišče bakterij. Z napredovanjem bolezni se obzobni žepi poglabljajo, ker propadajo vsa tkiva, ki zobu v čeljusti zagotavljajo stabilnost in opravljanje njegove vloge. Zobje se začnejo majati, na koncu pa lahko preprosto izpadejo, ker nimajo več opore. Bolniki razen krvavitve nimajo večjih težav, saj obolela zobna tkiva ne povzročajo bolečin, zato se jim zdi stanje še vedno povsem normalno. Pri zobozdravniku se oglasijo šele, ko se jim zobje na videz zelo podaljšajo, opazno majejo, ali pa imajo težave zaradi ustnega zadaha.

Z ustnim zdravjem so povezane številne bolezni

Vnetje v ustih, ki je del poteka parodontalne bolezni, lahko vpliva na procese drugje po telesu. Ob tem ne gre prezreti, da velja tudi obratno – razna bolezenska stanja namreč pospešujejo bolezni zob in obzobnih tkiv. Parodontalna bolezen lahko pomeni tveganje za:

• srčno-žilne bolezni,

• okužbe dihal,

• težave z ledvicami,

• sladkorno bolezen,

• prezgodnji porod ali druge zaplete med nosečnostjo.

Vir: E. Skalerič, M. Petelin, M. Kovač - Kavčič, U. Skalerič: Potrebe po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let po prvem pregledu. Zobozdravstveni vestnik, 2008.